Podljubelj 297, v objemu gora
Lokacija gostišča Karavla 297
Nahajamo se tik pod mejnim prehodom Ljubelj v Šentanski dolini. Kot že samo ime pove, je dolina poimenovana po Sveti Ani, kateri je posvečena cerkvica v bližini predora. Dolina je dolga le 8 kilometrov in “stisnjena” med slikovito hribovje. Kljub njeni majhnosti, pa v sebi skriva bogato zgodovinsko dediščino. Skozi Šentansko dolino sta speljani dve cesti:
- stara cesta, ki so uporabljali že Rimljani za prevoz blaga, ter
- nova cesta, ki je do odprtja Karavanškega predora veljala za glavno prometno cesto med Slovenijo in Avstrijsko Koroško.
Dobrodošli v dolini pod Ljubeljem
Šentanska dolina, se ponaša z bogato in pestro zgodovino: slikovita strma cesta čez prelaz Ljubelj, ki jo je v svoj bakrorez zarezal že sam baron Janez Vajkard Valvasor. Pred davnimi časi so tu kopali rudo živega srebra.
Ljudsko izročilo pravi, da se je na gori iz petelinjega jajca izlegel strašanski zmaj. Rad je dobro jedel, tako zelo rad, da je goro prerastel in je nekaj tudi podrl. Takrat se je zemlja tako tresla, da so v dolini mislili, da je konec sveta.
Z bogatimi in pestrimi okusi se ponašajo tudi naše jedi. Vzemite si čas in dober tek!
Spomenik Mauthausen na Ljubelju
Izredno pomembno zgodovinsko dediščino predstavlja tudi spomenik Mauthausen. Koncentracijsko taborišče Mauthausen je bilo nemško koncentracijsko taborišče pri vasi Mauthausen v Avstriji. Delovalo je vse do konca 2. svetovne vojne in je imelo štiri glavne enote ter skoraj sto podružnic, med katerimi je bilo tudi koncentracijsko taborišče Ljubelj.
Zgrajeno je bilo leta 1943 in v njem je moralo 1800 jetnikov do konca druge svetovne vojne skopati ljubeljski predor. Med kopanjem predora pa je okoli 40 ljudi umrlo zaradi trdega dela oziroma so jih usmrtili. Leta 1950 je bil na mestu, kjer se je nahajalo koncentracijsko taborišče, zgrajen spomenik, na katerem je kipar Boris Kobe prikazal trpljenje jetnikov.